6. slovenski kolokvij o betonih
Hidrotehnični betoni
Ljubljana, 27. maj 1999
Povzetki
Tehnologija masivnih betonov
Velimir Ukrainczyk, Građevinski fakultet u Zagrebu
V referatu so prikazane značilnosti masivnih betonov pri izgradnji hidrotehničnih objektov. Opisani so pogoji izbora gradiv in projektiranja sestav masivnih betonov. Tehnologija betoniranja je prikazana s primeri iz grajenja večjega števila hidrotehničnih objektov.
Beton za hidrotehnične objekte-razvoji in usmeritve v Avstriji
Helmuth Geymayer, TVFA Technische Universität Graz, Avstrija
Referat predstavlja avstrijske izkušnje na področju gradnje velikih ločnih pregrad z masivnimi betoni ter nove razvoje in usmeritve na področju betonske tehnologije za gradnjo hidrotehničnih konstrukcij v širšem smislu.
Cementi za masivne betone z nizko toploto hidratacije
Lojzka Reščič in Tatjana Pešič, Salonit Anhovo, gradbeni materiali, d.d., Anhovo
V prispevku v kratkem predstavljamo cemente z nizko toploto hidratacije za masivne betone in pregled zahtev standardov v Evropi in Ameriki, standarda JUS B. C1.013, ki v Sloveniji še vedno velja, ter predloga evropskega standarda. Predstavljamo tudi možnosti za proizvodnjo tega cementa v cementarni Salonit Anhovo za uporabo pri planirani izgradnji savskih elektraren.
Vzroki za nastanek razpok v masivnih betonih in njihova analiza
Aljoša Šajna, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana in Herbert N. Linsbauer, Tehnična univerza Dunaj, Avstrija
V članku so na kratko na nekaj primerih podani vzroki za nastanek razpok v masivnih betonih. Prikazane so osnove lomne mehanike, ki omogoča analizo razpokanih masivnih konstrukcij. Eksperimentalno določanje LM karakteristik masivnih betonov še vedno predstavlja določen problem. Prikazani sta dve možni rešitvi: horizontalni cepilni preskus z zagozdama in sejalni postopek. Problem določanja LM karakteristik masivnih betonov na odvzetih vzorcih še ni zadovoljivo rešen.
Odpornost hidrotehničnih betonov proti obrabi
Jakob Šušteršič in Vitoslav Dobnikar, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
V referatu se obravnavajo tri vrste obrab oziroma erozije betonskih površin hidrotehničnih objektov: kemijska agresija, kavitacija in erozija-abrazija delcev, ki jih nosi tekoča voda. Pri kemijski agresiji se na kratko podaja informacija o površinskih poškodbah betona in njihovih vzrokih. Na kratko je tudi opisan mehanizem kavitacije. Erozija-abrazija se opisuje na osnovi lastnih izkušenj pri aplikacijah in pri ocenjevanju stopnje poškodovanosti. Opisana je podvodna preskusna metoda, nekaj ugotovljenih rezultatov in korelacije med erozijsko-abrazijsko izgubo ter ostalimi lastnostmi betona.
Vrste betonov, ki se poleg masivnih uporabljajo pri gradnji hidrotehničnih objektov
Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
Referat obravnava vrste betonov, ki so po lastnostih bolj primerni kot masivni betoni za gradnjo posebnih delov hidrotehničnih objektov, za vgrajevanje hidromehanske opreme ali za izvedbo popravil.
Razpoke na pregradi Modrac
Iztok Leskovar in Aljoša Šajna, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana ter Almas Smailbegović, Spreča, Mješovito vodoprivredno preduzeče, Tuzla, Bosna in Hercegovina
Pregrada Modrac na reki Spreči pri Tuzli je večločna pregrada s težnostnimi oporniki in dvema obrežnima težnostnima elementoma. Kmalu po izgradnji pregrade v letu 1964 so se na lokih pojavile razpoke, katerih obseg in širine se tekom eksploatacije povečujejo. V referatu so analizirani vzroki za nastanek razpok. Prikazani so rezultati preiskav materialno tehničnega stanja objekta in statične analize. Podana je ocena stanja in varnosti razpokane konstrukcije ter predlog za njeno sanacijo oziroma ojačitev.
Sanacija pregrade HE Medvode
Amira Musi in Franek Banovec, GPG d.d.-Inženiring gradnje objektov, Ljubljana ter Iztok Leskovar, IRMA, Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
V članku je prikazana sanacija pregradnega objekta hidroelektrarne Medvode na reki Savi. V uvodnem delu so podani osnovni podatki o pregradi in vrsta ter obseg poškodb na betonskih delih pregrade. V nadaljevanju so opisani postopki in materiali, ki so se v letu 1998 uporabili pri izvedbi sanacije in zaščite betonskih delov pregradnega objekta.
Obnova in doinstalacija HE na Soči - HE Doblar II in HE Plave II
Alida Rejec in Miran Komel, Soške elektrarne Nova Gorica
V referatu je predstavljen projekt in tehnologija izgradnje HE Plave II in HE Doblar II na reki Soči. Opisani so posamezni objekti obeh elektrarn in tehnologija izgradnje podvodnih predorov, katerih skupna dolžina znaša približno 10 km. Za izkop se uporablja vrtalni stroj TBM.
Predstavitev gradnje hidroelektrarn na Savi
Andrej Kryžanowski, Savske elektrarne Ljubljana, Medvode
Ideja o energetski izrabi Save sega na začetek tega stoletja, ko so bile narejene prve študije za izgradnjo verige hidroelektrarn. Od razpoložljivega hidropotenciala je izkoriščenih slabih 12%, kar znaša v celoti proizvedene hidroenergije v Sloveniji 7,4%. Na Savi je aktualna izgradnja verige petnajstih pretočnih elektrarn od Medvod do državne meje pri Mokricah in obnova in doinstalacija obstoječih HE Medvode in HE Moste na zgornji Savi. Potrebe elektroenergetskega sistema je proizvodnja vršne energije in povečanje rezervne moči. Veriga HE na spodnji Savi bo obratovala v dnevnem pretočno akumulacijskem režimu na način optimalne izrabe vodnega potenciala. Tak režim obratovanja omogoča prilagajanje spremembam pri dnevni vršni potrošnji. Vlogo čelnih bazenov prevzameta akumulaciji HE Mavčiče in HE Medvode, vlogo izravnalnih bazenov pa HE Brežice in HE Mokrice. HE Moste je edina elektrarna v Sloveniji s tedensko akumulacijo, ki omogoča proizvodnjo variabilne in regulacijske moči, ki jo v Sloveniji primanjkuje. Doinstalirana HE Moste bo zagotavljala okoli 10% rezervne moči v sistemu.
Prva faza obnove hidroelektrarn na Dravi - HE Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok
Zdravko Močnik in Ladislav Tomšič, Dravske Elektrarne Maribor ter Ivan Martinic, Lahmeyer International, Frankfurt, Nemčija
Prva obnova hidroelektraren dravske verige je 206 milijonov nemških mark vreden projekt, ki ga je lastnik DEM financiral v višini 40% in Evropska banka za obnovo in razvoj v višini 60%. Potreba po obnovi in izvedbi tega programa v osemdesetih letih je postala resničnost v letih 1993/94. Celotna obnova bo končana v sredini leta 2000. Izvajanje projekta, nadzor, zagotavljanje kakovosti in koordinacija ter programske aktivnosti, ki zajemajo deset dobaviteljev opreme in dva izvajalca montažnih del, je zaupano projektnemu menagementu, ki ga tvorijo sodelavci lastnika ob podpori svetovalnega podjetja Lahmayer International - ZR Nemčija. Ta referat kratko predstavlja stanje obnove, organizacijo projekta, izboljšave in druge vidike, ki bodo doseženi s tem projektom.