2. slovenski kolokvij o betonih
Sanacije betonskih objektov
Ljubljana, 25. maj 1995
Povzetki
Procesi propadanja betonskih in armiranobetonskih objektov ter pristop k sanacijam
Andrej Zajc, IRMA
V referatu so podani vzroki in procesi propadanja betonskih objektov ter pristop k njihovemu reševanju.
Projektiranje trajnosti betona
Velimir Ukrainczyk, Građevinski fakultet Zagreb
Gradbeni objekti so med uporabo izpostavljeni naravnemu staranju in obrabi tako kot vsi tehnični sklopi. Toda šele v novejšem času je ta ugotovitev zbudila vidnejšo pozornost gradbenikov. Za tehnično pravilno rešitev problema trajnosti novih in sanacije poškodovanih konstrukcij je potrebno boljše poznavanje lastnosti gradiv kot se zahteva v obstoječih predpisih, ki so namenjeni grajenju novih objektov. V zadnjih desetletjih je bilo v tehnično razvitejših državah sprejetih več priporočil in norm o preiskavah strukture in lastnosti gradiv, ki so relevantne za trajnost, toda mnogi postopki se še raziskujejo. Znani so naravni zakoni večine procesov, ki povzročajo degradacijo betona in armature, toda šele v pretekli dekadi so se pojavljali predlogi prvih primerov izračuna življenske dobe armiranobetonskih konstrukcij. Model izračuna življenske dobe se zelo hitro razvija in bo kmalu postal sestavni del projektne dokumentacije, sistema zagotavljanaja kakovosti in izvajalske prakse.
Obnova betonskih elementov mošeje Yenidze v Dresenu in drugih spomeniško zaščitenih objektov
Hans Dieter Letsch, Firmengruppe Letsch, Berlin
Referat podaja obnovo arhitektonsko pomembnih betonskih elementov na treh spomeniško zaščitenih objektih v Dresdenu in Potsdamu, Nemčija. Z inovativnim pristopom, uporabo sodobnih materialov in tehnologij ter sodelovanjem strokovnjakov specialistov so take obnove zelo uspešne.
Some aspects concerning "controlled" grouting of cracks in mass concrete structures
Herbert N. Linsbauer in Aljoša Šajna, Technische Universitaet Wien, Institut fuer konstruktive Wasserbau
The injection of contract joints and cracks in mass concrete structures as dams serves to achieve a monolitic structure and to gain full rehabilitation in case of damage. Unfortunately uncontrolled grouting may sometimes case an opposite effect, e.g. new cracks or further crack propagation. Based on three actual cases of damage and their (un)successful repairs some general aspects of grouting are discussed. Additional considerations about borehole stability and theoretical determined results concerning transient pressure distribution with associated crack-tip behaviour (SIF-development) during grouting are presented. The development of controlled (safe) injection techniques based on experience, experiment and theoretical considerations are shown up.
Sanacija hladilnega stolpa bloka 4 Termoelektrarne Šoštanj
Iztok Leskovar, IRMA, Janez Svetličič, Elektroprojekt Ljubljana in Miran Kepic, IRMA
V letu 1994 je bila izvedena sanacija armiranobetonskega plašča in pršišča hladilnega stolpa bloka 4 v Termoelektrarni Šoštanj. To je bila prva sanacija takšnega objekta v Sloveniji. Obsegala je preko 90.000 m2 betonskih površin in je bila izvedena v rekordno kratkem času. V referatu so podani rezultati preiskav materialno tehničnega stanja objekta ter diagnoza vzrokov za intenzivne korozijske poškodbe na konstrukciji. Opisani so način in tehnološki postopki sanacije ter prikazan sistem kontrole kvalitete ter dolgoročnega opazovanja objekta.
Sanacija armiranobetonskih portalov v RTP Pekre in Kleče
Vitoslav Dobnikar in Iztok Leskovar, IRMA
Korozija armature in z njo povezane poškodbe so eden glavnih vzrokov za propadanje in s tem zmanjševanje varnosti armiranobetonskih konstrukcij. Še zlasti so ti pojavi izraziti na tankostenskih elementih, kakršni so tudi armiranobetonski portali razdelilnih transformatorskih postaj Pekre in Kleče, kjer na razvoj korozije vplivajo tudi prisotni blodeči tokovi. V referatu so kratko opisani različni sanacijski posegi, ki so bili izvedeni na portalih do leta 1992. Glavni del referata obravnava rezultate preiskav materialno-tehničnega stanja portalov, predlog in način sanacije ter rezultate o uspešnosti sanacijskega postopka, ki je bil izveden v letih 1993 in 1994.
Značilnosti potresa v Kobeju januarja 1995
Janez Lapajne, Uprava RS za geofiziko
Dne 17. januarja 1995 zgodaj zjutraj je katastrofalen potres prizadel Kobe in sosednja mesta. Porušil ali močno poškodoval je okoli 107.000 zgradb, da je ostalo prek 300.000 ljudi brez strehe. Več kot 5.200 ljudi je izgubilo življenje, blizu 27.000 pa je bilo ranjenih. Mnoge večnadstropne armiranobetonske zgradbe so utrpele precejšnje poškodbe. Vsi glavni prometni sistemi so bili prekinjeni zaradi zelo poškodovanih dvignjenih cest in železnic. Neposredna in posredna škoda bi utegnila preseči 100 milijard ameriških dolarjev. K takemu opustošenju so prispevali: prelomni pretrg prav pod središčem Kobeja, mehka tla in velika potresna ranljivost starejših zgradb. Ne glede na silne tresljaje pa ustrezno projektirane in grajene stavbe, temeljene na pilotih, ne kažejo nobenih vidnih poškodb.
Uporaba betonov visokih zmogljivosti pri sanacijah in posebnih delih
Jakob Šušteršič, IRMA
V referatu obravnavam lastnosti pri nas že apliciranih betonov visokih zmogljivosti za izdelavo prefabriciranih elementov, posebnih rešitev pri novogradnjah in sanacijah. Za posamezno vrsto uporabe obstajajo posebne zahteve, ki jih moramo upoštevati pri izboru materialov, projektiranju sestave in tehnologije priprave ter vgrajevanja teh betonov. Ne glede na to pa so vsem tem betonom skupne visike (lahko tudi ekstremne) mehanske in ostale fizikalne lastnosti, predvsem pa njihova obstojnost oziroma trajnost med eksploatacijo.
Ločne premostitve s prednapetimi tenkostenskimi mikroarmiranimi betonskimi elementi kot izgubljenimi opaži
Jadran Korla, IRMA in Daniel Magajne, MHE Tolmin-Nova Gorica
Ločilni mostovi se, kljub znanemu dobremu izkoristku nosilnosti cenenih gradbenih materialov v področju tlačnih napetosti, zaradi problemov opaževanja relativno redko gradijo. Sistem gradnje, ki ga predstavlja pričujoča objava, bistveno spreminja cenovne odnose opaž-konstrukcija. S tem se odpirajo povsem nove možnosti za gradnjo ločnih mostov in drugih ločnih konstrukcij, saj glede na dosedanje izkušnje uporabe betonov visokih zmogljivosti njihove že dosegljive ekstremne lastnosti še zdaleč niso v celoti izkoriščene v praksi.