4. slovenski kolokvij o betonih
Obstojnost betonov in trajnost betonskih objektov
Ljubljana, 22. maj 1997
Povzetki
Problematika propadanja betonskih objektov na cestah
Anton Šajna, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Ljubljana
Stanje mostov na magistralnih in regionalnih cestah v Sloveniji
Jurij Vojska, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Ljubljana
Stanje objektov na slovenskih cestah se iz leta v leto slabša. Predvsem zaskrbljuje hiter propad betonskih objektov. ki so veljali za najbolj trajne. Še kako so kaznovana eksperimentiranja z novimi nepreverjenimi detajli in sistemi. V prihodnosti bo potrebno za odpravo poškodb nameniti bistveno več denarja, k samemu izvajanju novih objektov in sanacijam obstoječih, pa pristopiti z zaupanjem v strokovne izsledke in ne dovoliti pretiranih vplivov javnosti in politike.
Propadanje betonskih objektov in njihova trajnost
Andrej Zajc, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
Referat podaja problem propadanja betonskih objektov, vzroke in procese propadanja betona in armature v njih ter načine zagotovitve njihove potrebne trajnosti.
Strategija pregledovanja in opazovanja premostitvenih objektov
Lojze Bevc in Franc Capuder, Zavod za gradbeništvo, Ljubljana
V članku je podan kratek opis sistema pregledovanja in opazovanja premostitvenih objektov. Pregledovanje objektov je pomemben del v okviru sistema upravljanja z objekti prometne infrastrukture. Rezultati pregledov služijo za določevanje prioritete sanacije objektov kakor tudi za izboljšanje obstoječih modelov napovedovanja preostale življenske dobe objekta, njegove varnosti in poškodovanosti.
Integralna strategija izvajanja/projektiranja za doseganje trajne življenske dobe betonskih konstrukcij
R. N. Swamy, University of Sheffield, Sheffield, Velika Britanija, S. Tanikawa, Toagesi Co. Ltd, Japonska, T. Oshiro, University of Ryukus, Japonska
Danes je splošno priznano, da je korozija kovinske armature glavni dejavnik, ki vpliva na materialno stabilnost in konstrukcijsko integriteto betonskih objektov. V zelo agresivnem okolju lahko degradacija materiala in oslabitev konstrukcije, ki sta posledici korozije železa, občutno skrajšata uporabno življenjsko dobo betonske konstrukcije, vplivata na njeno trdnost, stabilnost in varnost ter v skrajnem primeru povzročita njeno predčasno porušitev. Namen tega referata je ponuditi celovit pristop - globalno strategijo izvajanja/projektiranja - ki nam bo omogočil načrtovanje novih konstrukcij z določenim trajanjem uporabne življenjske dobe in nam hkrati omogočil podaljšanje uporabne življenjske dobe že obstoječih, propadajočih objektov. Referat določa parametre projektiranja, ki jih je treba izpolniti, in strategijo, ki jo je treba sprejeti za zagotovitev dolgoročne uporabne življenjske dobe konstrukcij brez korozije, ne glede na to ali gre za nove ali za že obstoječe, ki so poškodovane zaradi agresije okolja ali kakih drugih vzrokov. Referatu so dodani rezultati ustreznih preskusov.
Modeli projektiranja obstojnosti betonov
Velimir Ukrainczyk, Univerza v Zagrebu, Hrvaška
Večini problemov propadanja betonskih konstrukcij se da izogniti s sistemskim projektiranjem obstojnosti. Za takšno projektiranje je za vsak posamezni primer potrebno dobro poznati aktualni proces degradacije in izbrati odgovarjajoč računski model. Model se lahko formulira s principom performansov ali z zahtevano življensko dobo. Postopek projektiranja je lahko (1) determinističen, (2) stohastičen ali (3) s pomočjo koeficijenta varnosti. V tem referatu so na kratko prikazani osnovni principi projektiranja obstojnosti in nekaj modelov za najpogostejše procese propadanja betonskih konstrukcij. V zaključku je podana potreba za sistemsko raziskavo parametrov, ki so karakteristični za naše podnebje.
Tehnološki postopki za proizvodnjo obstojnih betonov
Jakob Šušteršič, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
V referatu se najprej obravnava mikrostruktura betona, kot osnova za proizvodnjo obstojnih betonov. Obravnavata se najpomembnejša parametra mikrostrukture betona: mikrostruktura cementne paste in mejne površine med zrni agregata in strjeno cementno pasto. Tehnološki postopki za proizvodnjo obstojnih betonov so razdeljeni na več faz, ki se jih opisuje v drugem delu referata. Obširneje se opisuje izbor osnovnih materialov za beton, v katerem se podajajo nekatera nova spoznanja iz tehnološkega in ekološkega vidika proizvodnje materialov.
Zaščita vidnih in nevidnih betonskih površin
Vera Apih, Matjaž Makarovič in Mitja Žorga, Zavod za gradbeništvo, Ljubljana
Ukrepi za zagotavljanje trajnosti betonskih konstrukcij se začnejo pri projektiranju objekta in zaključijo z izvajanjem programa opazovanja in vzdrževanja. Osnovni pogoj za zagotovitev trajnosti predorov in mostov so vgrajeni tesnilni sloji (hidroizolacije). Zaščitni nanosi na površini vidnih betonov pa so dodatni, časovno omejen ukrep, ki podaljšuje inicialno fazo korozije armiranega betona in izboljšujejo videz objekta. Podane so vrste tesnilnih slojev (hidroizolacij) ter vrste površinske zaščite vidnega betona in njihove pričakovane učinkovitosti. Navedeni so pravilniki za načrtovanje, preskušanje, vrednotenje, izvajanje in kontrolo kvalitete zaščitnih in tesnilnih slojev ter problemi, ki nastopajo pri aplikacijah površinske zaščite betonskih konstrukcij.
Hidroizolacije na cestnih objektih iz polimernih in polimerno modificiranih betonov
Jadran Korla, Jakob Šušteršič in Vito Dobnikar, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
Referat obravnava problematiko možnosti uporabe polimernih in polimerno modificiranih malt in betonov za hidroizolacijske plasti na cestnih objektih. Poleg osnov delovanja in tehnoloških prednosti uporabe polimernih in polimeriziranih betonov ter laboratorijskih standardnih in modelnih preskusov, je prikazan tudi primer poskusne aplikacije takšne tehnologije na mostu čez Savo v Globokem. Glede na znane probleme, ki se pojavljajo pri klasičnih hidroizolacijah ter glede na tako tuje kot tudi, sicer ne prebogate, domače izkušnje, ki so bile z uspešno aplikacijo potrjene na omenjenem objektu, ugotavljamo, da so predvsem polimerno modificirane malte in betoni lahko ustrezna dopolnitev oziroma v nekaterih primerih tudi ustrezna zamenjava za klasične hidroizolacije. Pri tem pa je potrebno vedno upoštevati, da je tudi ekonomski izkoristek uporabe takšne tehnologije lahko zelo ugoden, v kolikor se izkoristijo vse njene tehnološke prednosti. Večjo pozornost je po našem mnenju posvetiti tudi uporabi kombinacij polimeriziranih in mikroarmiranih betonov, saj le ti s svojimi tehničnimi značilnostmi omogočajo reševanje tudi zelo zahtevnih tehničnih problemov, ki se lahko pojavijo pri gradnji ali sanacijah cestnih objektov.
Lomna mehanika obrabnih slojev vozišč
Aljoša Šajna, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
Življenska doba, nosilnost in uporabnost gradbene konstrukcije so v veliki meri odvisne od pojava razpok. Lomna mehanika, prikazane so teoretične osnove, preučuje nastanek in širjenje razpok. Cilj razvoja novih materialov ne sme biti le povišanje trdnosti, pomembna je tudi duktilnosti materiala. Obstojnost in uporabnost obrabnega sloja, nabolj obremenjenega dela vozišč, je odvisna od pravilne izbire materiala, kvalitetne izvedbe in intenzivnosti eksploatacije. Na primerih je prikazana uporabnost LM na področju problematike tlakov in obrabnih slojev vozišč.
Sprečavanje korozije čelične armature u betonu
Marko Hranilović in Krunoslav Mavar, Institut građevinarstva Hrvatske, Zagreb
Najveća prijetnja trajnosti armirano betonskih konstrukcije je korozija čelične armature. Uvjeti za početak elektrokemijskog procesa korozije čelične armature nastaju, ako karbonatizacijom betona padne pH vrijednost ispod 9,5, tj. ako visoki alkalitet vode u porama više ne čini pasivni film ili ako je penetracijom klorida u zonu armature prekoračen odnos hidroksilne i kloridne koncentracije. 1,2 Ne postoji fiksna dozvoljena količina klorida u betonu, ispod koje je rizik od korozije armature zanemariv, dapače ove granične vrijednosti vrlo široko variraju u nacionalnim propisima pojedinih država, što je vidljivo iz prikaza u prvom dijelu rada. U drugom dijelu rada navedene su mjere koje mogu biti poduzete protiv korozije čelika u betonu, kod novih i postojećih armirano betonskih konstrukcija. Mjere obuhvaćaju projektne i izvedbene zahtjeve, te dodatne zaštite i sanacije. Od dodatnih zaštita i sanacija navedene su samo realno izvedene u našim uvjetima.
Metode za sanacijo poškodb na armirano betonskih mostovih
Iztok Leskovar, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije, Ljubljana
Na mostovih se pojavlja cela vrsta vplivov, ki bistveno zmanjšujejo trajnost mostnih konstrukcij. Posledice teh vplivov so poškodbe, ki jih je potrebno pravočasno in učinkovito sanirati. V referatu so podane osnovne metode za sanacijo in zaščito betona. Opisane so tudi metode za sanacijo armirano betonskih elementov, kjer je poleg sanacije betona potrebna tudi trajna zaščita armature.